Če ste se poškodovali v prometni nesreči z avtomobilom, ste bili udeleženi v najpogostejši obliki prometne nesreče v prometu. Letno se zgodi v povprečju 35.000 nesreč z avtomobilom v Sloveniji.
Ko imate srečo, da vam nalet avtomobila od zadaj ni povzročil težjih poškodb
Najbolj verjetno je, da ste bili žrtev nepričakovanega naleta drugega vozila v vaš avtomobil od zadaj, zaradi neprilagojene hitrosti ali nepazljivosti nasprotnega udeleženca. Pri naletih vozil od zadaj pogosto pride tudi do verižnega trčenja vozil. Klasična oblika poškodbe, ki jo zaradi nepričakovanega trka utrpi poškodovanec, je pogosto nateg ali zvin vratnih vretenc in ledvenega dela hrbtenice. Pogosto se poškodovanci pri tovrstnih lažjih telesnih poškodbah počutijo utrujenega, spremlja jih občasno mravljinčenje v rokah, imajo omejeno gibljivost, občutijo manjšo mišično moč v ramenih, bolečine po zgornjem delu telesa in glavobol.
Preverite, ali ste glede na znake vaših poškodb poiskali ustrezno zdravniško pomoč pri naletu drugega vozila od zadaj, tako da vprašajte za nasvet.
Ustrezno odpravite stres, ki ste ga doživeli pri čelnem trku
Težjo telesno poškodbo ste najverjetneje utrpeli, če ste se znašli v situaciji, ko je vozilu v katerem ste se peljali, drugo vozilo nepričakovano zaprlo pot, tako da ste z avtomobilom čelno trčili v drugo vozilo. Največkrat se to zgodi v nepreglednih križiščih, pri speljevanju vozil ali vključevanju vozil v promet. Pri tovrstnih poškodbah največkrat pride do poškodb glave, ključnice, prsnega koša, rok in kolen. Pogost je pretres možganov, zaradi udarca v glavo. Tovrstne poškodbe spremljajo težave s koncentracijo in močni glavoboli, ki so lahko dolgotrajni ali pa se pojavijo kasneje, ko je zdravljenje že zaključeno.
Ali je vaše zdravljenje po čelnem trku potekalo ustrezno in ste vaše zdravljenje ustrezno dokumentirali, se posvetujte tukaj.
Delež vaše krivde za poškodbe pri bočnem trčenju
Bočno trčenje ste najverjetneje doživeli zaradi nenadzorovanega prehitevanja vozila pri vožnji v koloni ali na avtocesti. Pri bočnih trkih vozil je običajno težje oceniti krivdo v prometni nesreči udeleženih voznikov. Najbolj pogosto poškodbe prometnih nesreč zaradi bočnega trčenja vozil so poškodbe ramen, kolkov in ledvene hrbtenice. Če vas je še vedno strah vožnje z avtomobilom, ste nemirni, v stresu in ne zaupate vaši vožnji, pomeni da trpite za postravmatskimi posledicami nesreče.
Ali ste upravičeni do povračila škode in posledic prometne nesreče preverite tukaj.
Prometne nesreče, ki zaznamujejo življenje
Vsaka prometna nesreča je za udeleženca šok. Če ste v prometni nesreči izgubili člana vaše družine sočustvujemo z vami. Največ težkih prometnih nesreč, ki se končajo s trajno invalidnostjo ali celo smrtjo, se dogodi pri nesrečah avtomobila s tovornimi vozili, zaradi neprimerne hitrosti in pri mlajših voznikih od 35 let. Zagotovo ste soočeni z intenzivnimi čustvenimi, finančnimi in zdravstvenimi problemi. Težke prometne nesreče imajo najmočnejše posttravmatske učinke, zato je pomembno, da v takšnih trenutkih ne ostanete sami.
Posvetite se svojim najbližjim v trenutkih, ko vas najbolj potrebujejo, neprijetne postopke pa prepustite stokovnjakom. Za pomoč pri uveljavljanju povračila za duševne posledice zaradi poškodb vaših bližnjih vprašajte za nasvet.
Zagotovite vašemu otroku primerno zdravljenje
Posebno pozornost namenite vašemu otroku, če je bil poškodovan v prometni nesreči. Za otroka je prometna nesreča popolnoma nov in nepričakovan dogodek. Pri otrocih je težje odkrivati psihične travme nesreč, pogosto podoživljajo strah v sanjah, pri vožnji z avtomobilom. Pozorni bodite na vedenje otroka, nepričakovane izbruhe jeze in menjavanje razpoloženja. V takšnih trenutkih je za vašega otroka pomembno kako ravnate, saj so posledice prometnih nesreč zanj lahko dolgotrajne, morda celo na videz nezaznavne, vendar zagotovo puščajo na otroku hude travmatske motnje.
Na kaj vse morate biti pozorni med zdravljenjem in po končanem zdravljenju vašega otroka se posvetujte takoj po nesreči.
KONTAKT
Odvetnica Danica Ferlin Samsa
Mirje 2
1000 Ljubljana
Slovenija
tel: (01) 200 51 25
gsm: 041 543 072
fax: (01) 200 51 22
email: